Četrtek… in četrtkov pohod … in še en oblačen četrtek. Zato smo pohod prilagodili vremenskim razmeram. In pohod je kljub sivemu dnevu dosegel namen, za katerega se vsak četrtek podamo na pot. Odpeljali smo se do mogočnega starega hrasta pod vasjo Ustje, kjer se prične tradicionalni Vertovčev pohod in prehodili del te poti. Po stezi, čez travnik nam je v oko padla velika njiva polna pisanega radiča, smo prišli na asfaltno cesto. Prečkali smo most čez reko Vipavo in se kmalu, skozi vas po strmi poti, vzpenjali proti cerkvi Sv. Marjete, zavetnice žena. Cerkev stoji na pobočju na nadmorski višini 195 metrov, ki je večinoma sestavljeno iz kamnine breča, imenujejo jo »Planinska breča«. Lepo je vidna tudi iz doline. Od cerkve so razgledi po obronkih Vipavske doline. Danes pa so bili skriti za sivimi oblaki, ki so zakrivali poglede na vse strani.
Cerkev je v 17. stoletju postavila družina Lichtenthurnov, ki je živela na Planini. Namenjena naj bi bila prebivalcem levega brega reke Vipave, oddaljenim od drugih božjih hramov. V drugi polovici prejšnjega stoletja je cerkev začela hitro propadati. Leta 2011 je bila obnovljena. Dobila je nov zvon, saj sta bila prejšnja dva med vojno odtujena.
Pri cerkvi smo imeli krajši postanek in seveda čas za pozvanjanje. Nadaljevali smo proti Planini. Pred vasjo smo zapustili Vertovčevo pot, zavili proti zaselkoma Marci in Štrancarji, ki sta del vasi Planina. V križišču za Štrancarje smo se po cesti med vinogradi ponovno vrnili na Vertovčevo pot. Iz skupine so prihajali glasovi, da je čas za malico, in travnik pred Uhanjami je bil pravi prostor za potešitev lakote. Po Vertovčevi poti, ki v Uhanjah pelje še enkrat čez most reke Vipave, je bil potreben manjši vzpon mimo spomenika NOB na Ustje. Od tu smo se vrnili na izhodišče pohoda pri mogočnem hrastu, kjer smo končali tokratni pohod za dušo in srce.
Društvo upokojencev Ajdovščina-anb
