V juliju imamo vsako leto rezerviran
dan za izlet izmenično: hribi – morje.
Letos so bili hribi tisti, ki so vabili.
Izbrali smo Veliko Planino, eno najlepših, morda najlepšo med
planinami v Evropi.
Letošnje poletje je čudno muhasto z vremenom. Izmenično vročina, dež, toča, veter so zaznamovali vse dni in tedne že od začetka poletja, tako, da sploh ne moreš predvidet vremena, ko se odločiš za izlet. Slaba napoved se je obetala, vendar za petek 27. julij, na naše veliko veselje, lep dan.
Že pred deveto je Stojan parkiral v Slovenski Bistrici pod nihalko in zapeljali smo se do vrha. Seveda je bilo treba še dobre pol ure peš, vendar nam je bilo prelepo ob pogledu na prelepe Kamniške Alpe. Tisti, ki zaradi zdravstvenih težav tega niso zmogli, so se zapeljali s kombijem do Zelenega roba. Tam smo se zbrali vsi in se z vodnikom odpravili na ogled Velike planine. Dosti zanimivosti smo izvedeli, naša prva postaja je bila domačija Gradišek, kjer smo se okrepčali z odličnimi ajdovimi žganci in kislim mlekom. Za spomin nam je ostala lesena žlica z vgraviranim napisom.
Velika Planina je polna čred krav, ki se svobodno pasejo, mulijo mehko travo posuto s planinskimi rožicami in ustvarjajo pravo planinsko idilo, kot jo lahko vidimo le v filmih. Sledil je ogled cerkvice in planinskega muzeja, kjer je prikazano kje in kako so živeli pastirji in njihove družine včasih. Velika planina je bila že v preteklosti kraj, kjer so pasli krave in iz mleka pridelovali sir. Tudi mi smo lahko poskusili in kupili sir, ki je res odličen. Velika Planina pa ni samo kraj za krave in pastirje. Vedno bolj je turistično usmerjena. Več kot polovica lesenih, idiličnih hišk je namenjena turizmu. Odmaknjeno od vsakdana, dela in obveznosti si vzamejo termin in uživajo v naravi. Po krožni poti smo se vrnili in v gostišču Zeleni rob okrepčali še z enolončnico in znanimi štruklji “bele deklice”. Dan ni bil tako sončen, kot je bila napoved. Še kako so nam prišli prav anoraki. Pihal je mrzel veter in oblaki so se podili tako nizko, da bi jih lahko prijel.
Vendar, ko smo prišli v dolino nas je spet objela vročina in v Kamniku smo si privoščili kepico sladoleda.
Nato pa proti domu. Lepo je bilo, nasvidenje do prihodnjič, ko se bomo potepali in si ogledovali zanimive kraje,
ki jih je v naši Sloveniji veliko.
Rožica Kovač DU Ajdovščina
