Četrtkovi pohodniki smo tokrat združili korake z drugimi pohodniki in skupno praznovali kulturni praznik, kot prijatelji, kakor nas v prvem verzu Zdravljice nagovarja France Prešeren. Skupno pot smo začeli na železniški postaji v Novi Gorici. Bilo nas je kar za dobre pol stotnije, zato je Mirko predhodno poskrbel za dodatni vagon; moderni modri vlak je bil kljub temu napolnjen „do roba in še čez“ pohodnikov, obiskovalcev vodnega parka v Bohinjski Bistrici in redkih smučarjev. Rožica in Marjeta sta nas posladkali s čokoladnimi bomboni in razjasnili srce in oko s sladkim napojem. Dokaj tiho je vlak drsel skozi meglene globeli proti bohinjskim goram, ki so nas pričakale osvetljene s plahimi sončnimi žarki in obetale prijetno vreme za hojo. Z železniške postaje Bled Jezero smo se spustili do jezerske obale, postali pri spomeniku Mihajlu Pupinu, srbsko-ameriškemu fiziku, humanistu in človekoljubu, od leta 1921 častnemu občanu Bleda. Odločilno je pripomogel, da sta blejski kot in preostali del zgornje Gorenjske ostala Sloveniji.
Pot smo nadaljevali do središča Bleda, si pri ledeni dvorani privoščili postanek in topel čaj. Počasi smo se zbrali pred Prešernovim spomenikom in se udeležili občutene proslave, nagovoril nas je blejski župan, srčnost so navdahnili nastopajoči osnovnošolci, trobentač, recitatorji, harmonikaš in mlada pevka, ki nas je vse ganila s čustveno Ditkino in Lainščkovo pesmijo Ne bodi kot drugi. Tudi slavnostni govornik Dan Podjed se je dotaknil naših duš, najprej z recitacijo in nato z razmišljanjem o digitalni dobi. Ob inflaciji digitalnih prijateljev si moramo vzeti čas za prave prijatelje, čas za umetnost, čas za odklop in srečo najti predvsem v sebi, ohraniti samostojnost razmišljanja in negovati naš materni jezik.
Po proslavi smo se v res dolgi vrsti odpravili proti Vrbi; pridružili smo se pohodnikom, ki se tako spomnijo tudi Janeza Svetine, slovenskega pisatelja, prevajalca, psihologa, ki je bil prva civilna žrtev slovenske osamosvojitvene vojne.
Po asfaltni cesti smo se spustili do mostu čez Savo Dolinko, jo prečkali in počasi tolkli makadam do pešpoti po obronku gozda, čez prostrane travnike mimo lovske opazovalnice do utrjenega kolovoza. Od tu smo že ugledali številne avtomobile na parkirišču, vozila z lučmi, ki sodijo k uniformiranim možem, ki skrbijo za zdravje in varnost ter množico obiskovalcev te osrednje proslave ob kulturnem dnevu; ponosni smo, ker imamo ta praznik, ki nas predvsem združuje in utrjuje našo samoniklost in samobitnost. Pozdravil nas je žirovniški župan s spodbujanjem za mir in strpnost med nami. Kulturni program so oblikovali člani krajevnega kulturno-umetniškega društva in Gregor Čušin. Slavnostni govornik Marko Lotrič, predsednik državnega sveta je spomnil na prešernovo zapuščino in njegov pomen za našo kulturo, za ohranjanje narodne identitete in slovenskega jezika. Sodoben pridih prireditve je dodal duet Maaraya, ki nas je ogrel s slovenskimi popevkami.
Po prireditvi smo nadaljevali pohod v Žirovnico in se ustavili pri Čopovi domačiji. Po ogledu njegove sobe in muzejske zbirke iz starodavnega naselja Ajdna smo šli proti naselju Breg. To bolj spominja na neko dolgo panonsko vas, kjer so hiše nanizane ob glavni cesti (tiste bolj oddaljene smo le bežno ugledali). Med vztrajnim merjenjem korakov po asfaltu smo spet dosegli makadamsko cesto in se spuščali proti strugi Save Dolinke. Reko smo prečkali po elegantnem loku še ne prav dokončanega mostu in nasproti obsežne domačije – ranča ali počitniških apartmajev (napisa nismo videli) zavili levo na označeno pešpot proti Zasipu. V začetku sicer prijazna hoja (po prehojenih kakšnih 16 kilometrih) nam je hitro namenila lekcijo v obliki zelo strmega vzpona po razriti stezi. Z dobro voljo in složno smo tudi to premagali. V naselju Zasip smo se ozrli še na cerkvico svete Katarine, ki bdi nad lepo urejenimi hišami. Prijazna sprehajalka nas je pozdravila in nas usmerila proti železniški postaji Podhom (nas je prav razveselila,da nas čaka le še slaba 2 kilometra hoje). Na postaji smo si še „privezali duše“ s hrano in pijačo, nadomestili izgubo soli z okusnimi rezinami suhih klobas. Prav prijetno nas je presenetil z dodatnimi vagoni podaljšan vlak iz Jesenic, ker tokrat ni kasnil.
Vožnja s starim rdeče-rumenim ropotačem do Nove Gorice je hitro minila. Zadovoljni smo ugotavljali, da smo vsi preživeli lep dan in dostojno praznovali naš kulturni praznik, naredili nekaj za dušo in srce. Predvsem pa smo se družili v realnem času in s pogovori spletali in utrjevali realna tovarištva in prijateljstva.
anb, DU Ajdovščina
