Življenje brez prijateljstva je prazno… Pravo veselje je veselje v druženju, povezovanju, izmenjavi izkušenj, mnenj…. in zabavi.
20. aprila je avtobus poln do zadnjega sedeža krenil iz Ajdovščine proti Dolenjski, natančneje v Dolenjske toplice. Odzvali smo se vabilu Društva upokojencev Dolenjske toplice. Pred dvemi leti so obiskali Vipavsko dolino, se ustavili na našem društvu, kjer smo jih sprejeli s kratkim kulturnim programom in videom o Vipavski dolini, ki so ga posneli naši fotografi »Primorski škljoc« ter obiskom znamenitosti naše doline.
Že na parkirišču so nas pričakali, nas spremili čez park, ki je vodil med visokimi krošnjami dreves, mimo term obdanim s zelenicami, grmovnicami in cvetjem.
Pred Kulturno kongresnim centrom so nas sprejeli predstavniki društva, predsednica in župan Dolenjskih toplic z nagovorom.
Naše druženje se je nadaljevalo v Kongresnem centru, kjer je vabila bogato obložena miza okrašena s sveže nabranim travniškim cvetjem, doma pripravljenimi prigrizki in pecivom. Da smo nazdravili s kozarcem domačega vina, so poskrbeli vinogradniki iz okolice. Ljudske pevke »Rožce« so zapele z ubranimi glasovi.
Kulturni program DU Ajdovščina so oblikovale pevke in pevec Dramsko pevske skupine »Zarja«. Najprej sta se s skečem predstavili Liljana in Ana in pristno, tako kot znata zaigrali »sklerozo«.
Nastopili so literati DU Dolenjske toplice in recitirali pesmi, ji jih sami napišejo. To so prave pesnice, pesniki, ustvarjalci rim, nagradili smo jih s prisrčnim aplavzom.
Zatem je venček ljudskih zapela DPS Zarja in zaključila z našo himno »Pod Čavnom«.
Poslovili smo se od prijateljev Dolenjcev. Nekateri naši člani so se šli kopat v kopališki bazen, ostali pa smo obiskali še nekaj znamenitosti v bližini. Najprej smo obiskali Sotesko. To je majhna vasica oddaljena pet kilometrov, stisnjena med gozdovi in reko Krko, ki so jo zaznamovali knezi Aurspergi, kjer so imeli mogočen dvorec, danes vidne razvaline, ki je bil požgan med drugo svetovno vojno in ga skuša občina obnoviti. V bližini stoji paviljon, baročni stolp, ki ga obdaja kamnito obzidje s tremi kamnitimi portali. To je Hudičev turn, mističen, ki že dobrih 300 let buri duhove. .. Sezidal ga je grof Jurij Žiga Golbenberg v 17. stoletju. V času hude revščine, kadar kmetje niso imeli denarja za plačilo davkov, je graščak vzel nevesto in prva noč je pripadala njemu… Sezidan je v dveh nadstropjih. Ki ju povezujejo kamnite polžaste stopnice in bogato poslikan s freskami. Spodnji del je zelo akustičen, tam sedaj sklepajo zakonske zveze, prirejajo koncerte. Pevci smo preverili in potrdili, da je akustika vrhunska. V stavbi, ki je bila pod grofi konjušnica, zdaj pa depo Tehničnega muzeja Slovenije, smo si ogledali zbirko starih in zelo starih primerkov vprežne opreme, avtomobilov in motorjev.
Naša pot je vodila še v Občice, vasico v bližini, kjer smo si ogledali muzej Kočevarjev staroselcev. Ti nemško govoreči priseljenci so bili nemški kmetje. Tu so živeli več kot 600 let. Bili so »nemško govoreči otok«. Njihovi potomci, ki se niso izselili leta 1941 živijo tu še danes.
Redke dežne kaplje so nas pričakale ob prihodu iz muzeja, zato smo veseli, da smo kljub slabi napovedi vremena končali z ogledi in se odpeljali na kosilo v domačo gostilno.
Poslovili smo se od naših spremljevalcev in krenili proti domu. Hvala našim prijateljem za topel sprejem, čudovit dan, ki so nam ga pripravili, prijaznost in gostoljubje.
Petje in šale so bili naš spremljevalec vso pot proti domu. Dobre volje in polni lepih vtisov smo si obljubili, da se vidimo na naslednjem izletu.
Rožica Kovač DU Ajdovščina
