Tako kot šolarji nestrpno pričakujejo končni izlet ob zaključku šolskega leta, smo tudi pevke ŽePZ Večernica DU Ajdovščina težko čakale naš zaključek pevske sezone.
S pevkami ŽePZ Soča Solkan smo se odpravile na pevsko potovanje. Oba zbora vodi gospod Miran Rustja ,ki je naš vsestranski umetnik. Pa ne samo v glasbenih vodah in nizanju not na črtovju, pač pa tudi v nizanju medosebnih sodelovanj,srečanj, dogodkov in spoznavanju pevcev med seboj. In mi se že dolgo poznamo.
Zato smo se šestega junija v zgodnjih jutranjih urah skupaj odpeljali dogodivščinam nasproti .Mimo Ljubljane, Zagreba in Beograda,do našega prvega cilja. V Niš smo prispeli v popoldanskih urah in gostoljubno nas je sprejel naš rojak gospod Marko Trošt, doma iz Budanj, sedaj pa že več let župnik v cerkvi Svetega Križa v Nišu. Bogoslužja pri katerem smo pevke sodelovale s petjem se je udeležil tudi pravoslavni paroh in se po končani sveti maši in koncertu, kjer sta oba zbora odpela svoj, nato pa še skupni program, še dolgo zadržal in družil z vsemi navzočimi.
Hvala gospodu Marku za gostoljubje in upajmo da se še kdaj srečamo. Mogoče v domačih Budanjah.
Drugi dan smo si po zajtrku ogledali še mestne znamenitosti,po kosilu pa že šteli kilometre proti Kosovu, v Gračanico. Tam so nas pričakali pripadniki slovenskega kontigenta KFOR 49, prijatelji našega duhovnega in vsesplošnega vodiča gospoda Milana Preglja, namestnika vojaškega vikarja. Ogledali smo si čudovito Katedralo Matere Terezije v kateri smo tudi pele pri sveti maši. Tako, kot smo pevke s slovenskim petjem presenetile gospo iz okolice Ptuja, sedaj živečo v Gračanici, je nas pevke presenetil pripadnik slovenskih sil Višji praporščak Matej Matjaž Kastelic s čudovito ubranim petjem psalmov pri sv. maši.
ČUDOVITO, človek bi ga še kar poslušal.
Sledili so še ogledi grobnice sultana Murata, samostan Gračanica. Tretji dan pa še čudovita jama Gadmilje in Prizren.,
Naslednji dan pa pot proti Črni Gori in po petindvajsetih dih jemajočih serpentinah preko Lovčana s prekrasnimi razgledi na Boko Kotorsko prispemo v Hercegnovi, kjer se namestimo v hotel.
Malce smo že žalostne. Naša pot in naše lepo druženje gre proti koncu.
Le še v Perast, kjer smo si na umetno zgrajenem otočku ogledali cerkvico »Gospa od škarpela« in že nadaljujemo v Kotor, s turisti najbolj oblegano mesto.
Utrujeni od vseh lepih doživetij, prekrasnih druženjih se vrnemo v Hercegnovi, rojstni kraj svetnika Leopolda Mandiča. V cerkvi sv. Hieronima odpojemo še zadnjo sveto mašo.
Pomirjeni smo se vrnili v hotel in se še dolgo v noč družili ob kozarčku in pesmi.
Na dan odhoda smo si v Igalu ogledali še Titovo vilo, potem pa polni vtisov in z vmesnimi postanki brzeli proti domu.
Hvala vsem in vsakemu posebej za lepo pripravljen program. Za vso dobro voljo, za hrano in pijačo. In za vse »pesmarice«ki smo jih delile, da smo grla si močile.
Če zdi se vam, da imamo se lepo,
pridite k nam prepevat
in drugo leto gremo skupaj
s petjem se potepat.
Petrovčič Marija
