Na zadnji četrtkov pohod za dušo in srce v letošnjem letu smo šli z oblačnim jutrom v deževen in meglen dan. Pohod smo pričeli s parkirišča pri cerkvi v Lokavcu, vasi ob vznožju Čavna s številnimi večjimi in manjšimi zaselki – preko dvajset jih je. Šli smo mimo cerkve skozi zaselek Mizinjska vas, kjer poteka tudi Pohodna pot po zaselkih Lokavca in na njej srečali dva sprehajalca – gosaka. Skozi vas pelje ozka cesta, ob njej pa veliko novih stanovanjskih hiš. Korak smo upočasnili in se uzrli proti Lokavcu, proti zaselkom Lokavca: Brith, Vas, Kompari, …, in iskali domačije naših številnih lokavških pohodnikov. Ob poti se je že bohotilo sadno drevje s prezgodnjim cvetenjem. Pot proti zaselku Kovači je postajala bolj strma, vse do prvih hiš. Nadaljevali smo po vijugastem kolovozu do vznožja Gradišča. Na pobočju je pašnik, danes brez živine. Odprli smo ograjo, ki obdaja pašnike, vstopili na pašnik, ter po kratkem vzponu prišli na vrh Gradišča (315 m) prekritega s skalovjem, tik pod vrhom je pas borovega gozda. Gradišče je poznano po lepih razgledih daleč po Vipavski dolini. Žal danes tega privilegija nismo imeli. Bolj kot smo se bližali vrhu, močneje je rosilo, in na plano so prišli pisani dežniki. Na vrhu nas je božala še megla. Naredili smo krajši postanek za topel čaj in skupinsko fotografijo. Po drugi strani Gradišča smo se vrnili na kolovoz. Še nekaj časa smo hodili po poti pristopa, nato pa se skozi zaselek Palkovše, kjer smo se ustavili za manjše okrepčilo, vrnili na izhodišče pohoda.
Po končanem pohodu smo šli na kmečki turizem Černigoj na dobro kosilo. Ob veselem razpoloženju in s pesmijo, smo si zaželeli lepe praznike, ter da bi v naslednjem letu v tako dobri družbi še uživali na četrtkovih pohodih za dušo in srce.
ms, Društvo upokojencev Ajdovščina
