Četrtkovo jutro je bilo oblačno in deževno, a ne toliko, da bi zmotilo četrtkove pohodnike. Zbrali smo se za starim mlinom in se odločali ali samo na kavo ali na pohod. Pogumni kot smo, smo izbrali oboje. Najprej pohod, nato še kava. Šli smo po pisateljski krožni Lokarjevi poti, poti, ki je priročna tudi ob slabem vremenu, čeprav smo jo četrtkovi pohodniki že nekajkrat prehodili. Zakorakali smo mimo slikovitih razstavnih panojev na stezo mimo grajskega stolpa, kjer je postavljen okvir za fotografiranje s stolpom v ozadju. Tu je nastala skupinska fotografija s četrtkovci pod dežniki. Nadaljevali smo mimo šole in bazena na makadamsko pot ob potoku Lokavšček. Pot vodi do Lokavca – do Čohov. Po poti, ki ji rečemo tudi sprehajalna pot, pelje poleg Lokarjeve tudi del Pohodne poti po zaselkih Lokavec . Šli smo mimo bajerja pri mostu čez Lokavšček, ne daleč stran priteče nekje izpod Gradišč majhen slap, ki se izliva v Lokavšček. Na obeh straneh so nasadi oljk in aronije . Po manjši strmini smo prišli v zaselek Čohi in nadaljevali po asfaltni cesti. Lokarjeva pot nas je peljala skozi zaselek Gorenje do Izvira Hublja. Ustavili smo se na mostu in si ogledali izvire vode iz lukenj v skalnatem pobočju. Razgledov po okolici izpod dežnikov ni bilo, je pa pot, dolga skoraj dve uri in osem kilometrov, v dobri družbi in klepetu hitro minila.
V Ajdovščino smo se vračali mimo šturske podružnične cerkve sv. Antona Padovanskega na Fužinah, ter skozi Pale do slaščičarne na kavo. Tu so nam za bližnji valentinov praznik postregli še s tortico in nam tako polepšali deževen pohod za dušo in srce.
ms, Društvo upokojencev Ajdovščina
