Četrtkovi pohodniki smo obiskali Trnovski gozd, ki se dviga nad Vipavsko dolino in je eden najlepših gozdov. Sestavlja ga večinoma bukov in smrekov gozd. Je kraška planota brez tekoče vode, z vrtačami, uvalami, kotanjami, brezni, jamami in škrapljami. Prepleten je z urejenimi gozdnimi potmi, kolesarskimi in pohodniškimi (Slovenska planinska pot, Pot po Angelski gori). Informacije o poteh in znamenitostih Gore obiskovalci dobijo na tablicah, postavljenih na lesenih drogih.
Peljali smo se do »piknik placa« na Predmeji. Pot nas je vodila po cesti proti Lokvam. Pri planinski tabli smo zavili v smeri Golak in na gozdno pot pod njim. Hodili smo v prijetnem vzdušju, po svežem zraku v senci dreves, v tišini gozda, le ptice so pele v krošnjah dreves, tudi kukavica se je oglasila. Občudovali smo naravo, ki nudi čudovite poglede na znamenitosti gozda, na mogočne skale, večinoma prekrite z žametnim mahom, in gozdno cvetje. Ob poti smo nabirali slastne gozdne jagode. Na križišču poti Golak-Predmeja, smo se spustili po gozdni stezi proti Predmeji – zaselku Korenina. V Tihi dolini nas je tabla usmerila na makadamsko pot v Ledenico na Dolu – kraško jamo v Trnovskem gozdu. Zadnji del poti do jame je strm, po ozki, tokrat tudi spolzki stezi. Jama se nahaja pod mogočno skalno steno. Dolga je približno 180 m in globoka okoli 80 m. Pred vhodom v jamo se začuti hladen zrak iz jame. Ogledali smo si jo samo od zunaj, saj je notranjost dosegljiva le v spremstvu jamskega vodnika. Jama je zaščitena kot naravni spomenik. Na informativni tabli smo brali, da so Dolčani v jami v sušnih časih lomili led. Najprej so ga uporabljali za lastne potrebe, predvsem za napajanje živine. Kasneje je lomljenje ledu, zaradi nuje, preraslo v trgovsko dejavnost, ki je prebivalcem Gore prinašala zaslužek. Led so z vozovi prevažali v senožeško pivovarno za hlajenje piva, tržaške mesnice, v tržaško pristanišče za hlajenje hitro kvarljivega blaga na ladjah.
Pot smo nadaljevali v Tiho dolino, do Koče Edmunda Čibeja, kjer je bil čas za malico, nato pa proti izhodišču pohoda. V zaselku Polanci smo se na prijetnem druženju ustavili pri našemu dobremu znancu Ivanu in uživali v lepih razgledih. Za pogostitev se mu lepo zahvaljujemo. Po stezi skozi gozd in travnike, ter gozdni cesti smo prehodili deset kilometrov dolgo krožno pot do avtomobilov – pot po Trnovskem gozdu, ki je bila kot zdravilo za dušo in srce.
Marjana S.
