Božič doživet v družinskem krogu, ob jaslicah in obisku polnočnice je naša tradicija.
Na društvu upokojencev organiziramo vsako leto izlet, ki vključuje ogled jaslic in z lučkami okrašena mesta. Vse več društev in posameznikov se predstavi z postavitvijo jaslic po cerkvah ali v naravi. To dokazuje, da smo Slovenci domiselni in ustvarjalni, saj na ta način obogatimo te čarobne praznike.
Hiše in mesta so okrašena z namenom. Božič in Novo leto sta v obdobju, ko je največ teme, sonce se mudi več časa na drugi polovici poloble.
Letos smo v tednu med Božičem in Novim letom organizirali izlet v praznično Ljubljano, na Sv.Tri kralje pa silvestrovali.
V sredo 28.12. sredi dneva smo krenili proti Ljubljani. Močno smo si želeli lepega vremena tako, da je ob prihodu z vzpenjačo na Ljubljanski grad posijalo sonce. Saj ne, da bi se branili bele Ljubljane pokrite s snežno odejo, vendar tudi prekrite z gosto meglo, ne.
Iz avtobusa smo izstopili v bližini Tromostovja, kjer nas je čakal vodnik Benjamin. Pred Frančiškansko cerkvijo na Prešernovem trgu smo se zbrali in poslušali zanimivo razlago o zgodovini mesta. Cerkev je posvečena Marijinemu oznanjenju in v njej smo si ogledali postavljene jaslice.
Osrednji kamniti most Tromostovja je bil zgrajen leta 1842 in je nadomestil lesenega, ki je povezoval dežele severozahodne Evrope z Balkanom. Med leti 1929 in 1932 je Plečnik dodal osrednjemu mostu še dva stranska za pešce in s tem ustvaril edinstveno arhitekturo. Na Tromostovju stoji kip Franceta Prešerna, delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca in je njegov simbol. Ogledali smo si tudi palače zgrajene po hudem potresu leta 1895. Med njimi izstopa Filipov dvorec in Kresija. Vzdušje na trgu je bilo prednovoletno, polno turistov.
V kamero nas je ujela ekipa POP TV, preden smo prišli domov, so nas domači videli v oddaji 24 ur.
Na poti proti vzpenjači smo se ustavili pri Robbovem vodnjaku, ki ponazarja reko Savo, Krko in Ljubljanico. Original je shranjen v Narodni galeriji, njegov avtor je kipar Francesco Robba. Sprehodili smo se mimo mestne hiše zgrajene v 15.stoletju v baročnem slogu. Zanimiva je bila razlaga in ogled Ljubljanske stolnice posvečene sv Nikolaju. Glavna vrata so bronasta, na njih pa reliefi ki ponazarjajo 1250 let krščanstva na Slovenskem, postavljene pa so bile leta 1996 ob prvem obisku papeža v Sloveniji.
Naša pot je vodila mimo spomenika Valentina Vodnika.
Spomenik je visok 2.5m, stoji na Vodnikovem trgu v stari Ljubljani. Valentin Vodnik je bi pesnik, duhovnik in učitelj in narodni prebuditelj Slovencev v tistem obdobju.
Z nihalko smo se povzpeli na Ljubljanski grad, to srednjeveško arhitekturo, ki je mestni simbol. Leži na 376m nadmorske višine in je prvič omenjen leta 1112. Ob razlagi o zgodovini gradu smo se povzpeli na razgledni stolp in uživali v razgledu na Ljubljano in vse do Alp s Triglavom ter pokrajino obsijano v popoldanskem soncu.
Treba je bilo naprej, čakala nas je še vožnja z ladjico po Ljubljanici.
Enourna vožnja od Tromostovja do Barja pod mostovi mimo Livade ob rečni strugi je bila kot balzam za utrujene noge po dvournem ogledu Ljubljane in gradu.
Dobili smo še eno uro prosto za kavico, kuhančka in obisk stojnic. Sprehodili smo se ob številnih barih ob Ljubljanici in tedaj so se prižgale luči v vseh svojih mnogoterih barvah tako, da smo Ljubljano doživeli tudi s te plati.
Zaključili smo z zasluženo večerjo v restavraciji in se polni lepih vtisov vrnili domov.
DU AJDOVŠČINA, Rožica Kovač
