Četrtkovi pohodniki smo se iz Ajdovščine peljali do vasi Rodik, ki leži ob vznožju Brkinov, na obrobju Krasa. Šteje 345 prebivalcev in leži na 540 metrih nadmorske višine. Ustavili smo se pred Centrom za obiskovalce, kjer nas je sprejela vodička po Mitskem parku. Pri Centru pred informativno tablo nam je povedala veliko o Mitskem parku in znamenitostih v njem. Nato smo šli še v notranjost centra, kjer nam je podala še razlago o nevidnih mitskih zgodbah, mitsko zgodbo o nastanku Rodika in mitsko izročilo o Ajdih. Ajdi naj bi živeli na najvišjem rodiškem vrhu v mestu Ajdovščina. Bili naj bi velikani, temnejše polti in temnih kodrastih las. Njihovo mesto je imelo velikansko obzidje s tremi vrati; zlatimi, srebrnimi in bronastimi. Bili so dobri kovači. Moški so se hodili bojevat na druga bojišča, od koder se niso več vračali. Otroci in ženske niso mogli več tam živeti, zato so se selili v Podluzo v Rodik in si tam naredili hiše.
Mitski park ponuja aktivno doživetje v naravi. Ima dve tematski sprehajalni poti; Zgornja Lintverjeva pot in Spodnja Babina pot. Mi smo šli po Lintverjevi poti, ki vodi po gozdnem, pretežno flišnem terenu in povezuje mitske točke. Pred vsako mitsko točko je velik kamen z vklesanim imenom točke in kamniti prag preko katerega je vstop v mitski svet. Vsaka mitska točka ima kamnito skulpturo, ki predstavlja svojo zgodbo.
Od centra smo pričeli s hojo po delu asfaltne ceste, mimo kužnega znamenja na makadamsko pot in mimo vodohrama. Pot se je blago vzpenjala, se spremenila v lepo gozdno stezo in nadaljevala po položni nezahtevni poti, obdani z zanimivimi drevesi, na katere nas je opozorila tudi vodička. Pot je označena z lesenimi drogovi, na katerih je odtis človekove roke. Kmalu smo prišli do prve mitske točke Na Jezeru – majhno jezerce sredi gozda, ki naj bi v sredini imelo negativno, okoli pa pozitivno energijo. Na velikem kamnu je skulptura Lintverna (kačona), ki je bil po mitskem izročilu tako hudoben, da so se ga prebivalci Rodika zelo bali. Hrib Ajdovščina je druga mitska točka. Bilo je domovanje velikanov Ajdov in najlepše ohranjeno arheološko najdišče v Sloveniji. Na kamnu je skulptura takratnega obzidja mesta Ajdovščina. Ob vpisni skrinjici je tudi žig z napisom Ajdovščina. Čas je bil za krajši postanek z malico, skupinsko sliko in malo klepeta, saj ob vseh zanimivostih med hojo, le-tega ni bilo veliko. Naslednja točka so bile Njivice s skulpturo Kovačeve postelje. Na mitski točki Kobilja glava je veliko skulptur. Tu naj bi živel mož vedomec, ki je znal vse, kar so ljudje mislili, zato je z mešetarjenjem obogatel. Kasneje so ga zaradi zaklada, ki ga je zakopal pri kolu s konjsko lobanjo, ki je tudi na kamnu, raztrgale štrige. Njihove roke so predstavljene na kamnitih skulpturah. Mitska točka Robida je na manjši vzpetini, kjer naj bi nekoč stal mogočen grad, ki je pogorel po udaru strele. V njem naj bi ostala samo lepa bela kača, sedaj upodobljena na skulpturi. Od tu je sledil še krajši spust na izhodišče, kjer smo zaključili krožno mitsko pot.
Pohod po Mitskem parku je dolg sedem kilometrov, potrebovali smo slabe tri ure. Ob odhodu na pot nam je vodička poklonila leseno medaljo z motivom mitskega parka, ob vrnitvi nas je nagradila še z mitsko čokolado. V lepem toplem dopoldnevu je bil četrtkov, tokrat tudi mitski pohod prava paša za oči, pa tudi za dušo in srce. ms
