Pot na Slavnik, ki se nahaja v Slovenski Istri –Čičariji, smo začeli s parkirišča v vasi Podgorje, po eni izmed več označenih poti, ki vodijo na 1028 metrov visoko goro. Po nekaj metrih asfaltne ceste nas je planinska oznaka usmerila mimo kapelice na kolovoz, na pot, ki je označena kot strma pot. Res je bila strma, niti malo ni popustila vse do vrha, a smo jo, korak za korakom, složno premagovali. Široka kamnita planinska pot je speljana skozi gozd s prijetno senco, rahel vetrič pa je sušil potna čela. Ko smo prišli iz gozda, se je odprl razgled na cvetoče travnato pobočje z mešanico gorskega in mediteranskega cvetja (tržaški svišč, košutnik, narcise, ranjak, zlati koren, potonike, …), ki se je tudi danes bohotilo v pisanih barvah. Kmalu smo bili pri informativni tabli, ki obvešča, da smo v območju naravnega spomenika Slavnik. Na levi strani smo ugledali Grmado, pred nami pa oddajnike in vrh Slavnika s Tumovo kočo, ki se nahaja le nekaj metrov pod vrhom. Razgledi s Slavnika so čudoviti; videli smo Nanos, Trnovski gozd, Alpe, Dolomite, Triglav, Jadransko morje, Snežnik in Karavanke. Slavnik je točka na Slovenski planinski poti, domačini mu pravijo tudi primorski Triglav. Na vrhu je preveč pihalo, zato smo se spustili do koče, se udobno posedli na klopi in se okrepčali z dobrotami iz nahrbtnika. Pred odhodom pa še obvezna skupinska fotografija. Na travniku pod kočo smo pozdravili pridne planince, ki so urejali otroška igrala in plezalne stene. Že je bil čas za odhod. Izbrali smo položno pot čez travnik na makadamsko cesto, ki se je zložno spuščala skozi gozd in nas je po uri hoje pripeljala na izhodišče. Z veliko lepimi vtisi smo se peljali proti domu, saj nam je cvetoči Slavnik pobožal dušo in srce. ms
