V sončnem sobotnem jutru smo se zbrali in kar z dvema avtobusoma odpeljali proti Ljubljani. Naša pot je vodila naprej, proti Gorenjski, v Radovljico. Poleg zgodovinskih znamenitostih je mesto v zadnjem času znano po festivalu čokolade, ki se je odvijal teden pred našim obiskom in po čebelarstvu. Poleg čebelarskega muzeja nas je zanimala zgodovina in znamenitosti tega gorenjskega kraja. V dveh skupinah smo se pod vodstvom vodnic sprehodili od avtobusne postaje proti mestnemu jedru.
Radovljica je srednjeveško mesto, zraslo v 14. stoletju na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokrožuje edinstvene primerke srednjeveške arhitekture. Tu se je rodil pesnik in pisatelj Anton Tomaž Linhart, znan po gledališki uprizoritvi Matiček se ženi, arhitekt Janez Vurnik in oče čebelarstva Anton Janša.
Naš prvi postanek je bila nedavno obnovljena stavba »čebelica« s prepoznavnim okrasjem čebel nad vhodom, nato smo nadaljevali proti Linhartovem trgu. Trg je poln arhitekturnih znamenitosti in je kot muzej na prostem. Pred Linhartovo hišo nam je vodnica povedala več o pisateljevem življenju in njegovih delih. Sprehodili smo se mimo Šivčeve hiše, spomenika dobrotnice Josipine Hočevar, nadaljevali do točke konec trga, kjer se razprostira pogled na dolino reke Save in Julijske Alpe. Malo naprej se odpre trg, kjer je cerkev Svetega Petra z baročno podobo in si jo ogledali tudi v notranjosti. Sprehodimo se naprej skozi nekdanji baročni park, ki ga krasijo starodavne lipe, mimo grobnice NOB, proti Grajskemu dvoru, delu arhitekta Ivana Vurnika in mimo njegove rojstne hiše. V parku je postavljen kip pisatelju Antonu Tomažu Linhartu.
Ustavimo se pred Radovljiško graščino. Krasi jo čudovito okrašena fasada, v notranjosti pa bogato stopnišče. V njej se vrstijo različne prireditve. V prvem nadstropju je čebelarski muzej z bogato vsebino zgodovine in dela ljudi, ki so prispevali k razvoju in ohranitvi čebelarstva v Sloveniji, odstira pogled na svet čebele kranjske sivke, kako pomemben je odnos med čebelo in človekom za ohranitev zdravega okolja. Oče čebelarstva Anton Janša je bil Radoveljčan, rojen 20 maja, zato je ta dan svetovni dan čebelarstva.
Zapustili smo Radovljico in se odpravili naprej proti nekaj kilometrov oddaljenim Begunjam. Postanek pred gostilno Pr Joževcu, kjer smo si v nadstropju ogledali muzej bratov Avsenik, razstavo instrumentov iz katerih so ti glasbeni fenomeni izvabljali mojstrsko narodno zabavno glasbo, zlatih plošč, starega pohištva te stare gostinsko-glasbene družine. Ogledamo si dokumentarni film, v katerem je prikazan razvoj od začetkov do svetovno znanega ansambla.
Sprehodimo se skozi kraj Begunje do graščine Katzenstein ali imenovane dvor Begunje, zgrajene v 14 stoletju in s prenovami v 16.,17. in 18. stoletju. Takrat so njeni lastniki postali grofje Lambergi. V njem so bili v drugi svetovni vojni gestapovski zapori, sedaj pa je muzej talcev in psihiatrična bolnica. Sprehod skozi park gradu s kipoma talke in zapornika ter zvonom, ki je oznanil osvoboditev Begunj leta 1945.
Še en ogled je bil v planu, lahko bi šli peš do 15 min oddaljenih razvalin gradu Grad Kamen, ki je vtisnjen na koncu doline Drage, vendar nas je tja zapeljal avtobus. Mogočen grad je bil zgrajen leta 1263 v lasti Ortenburžanov, leta 1418 pa prešel v last Celjskih grofov. Valvazor je poročal, da je po smrti Hermana III prešel v last Habsburžanov. Grad je še večkrat menjal lastnike, med njimi je bil tudi znameniti vitez Gašper Lambergar, zmagovalec v 85 turnirjih, ki ga opeva ljudska pesem o Pegamu in Lambergarju. Znan je tudi po pesmi, eni prvi Avsenikovi: Tam kjer murke cveto. To je edina Avsenikova pesem, ki ni bila prevedena v nemščino zaradi njenega besedila, spomina na vojno. Tudi murke nismo našli nobene, tega izjemnega cveta z okroglo temno rdečo glavico, ki močno diši po čokoladi.
Smo pa videli delček prelepe Gorenjske, zgodovino, arhitekturne znamenitosti, kulturo in prelepo prebujajočo naravo.
Rožica KOVAČ, DU Ajdovščina
