Pot dveh gradov povezuje dva gradova, mogočni grad Rihemberk nad Branikom in nekdanji grad Dornberk. Pot ni krožna, zato smo si za prevoz na izhodišče izbrali tudi prevoz z vlakom. Avtomobile smo parkirali na železniški postaji v Dornberku in se z vlakom peljali do Branika. Z železniške postaje smo šli v vas Branik, nadaljevali po cesti, ki je kmalu zavila v strmino po kolovozu in travnati stezi, ki se je lesketala v jutranji rosi, mimo cerkve sv. Antona in skozi obok – grajsko mitnico, kjer je bil nekoč vhod na grad Rihemberk. Želeli smo si ogledati okolico gradu, ko smo se pred vhodom po naključju srečali z vitezom Ferdinandom, ki nam je predstavil zgodovino gradu in življenje v njem. Grad stoji nad vasjo Branik že od 12. stoletja in je eden najlepših gradov na Primorskem in največji na Goriškem.
Pri gradu se začne Pot dveh gradov, ki vodi po cesti v vas Pedrovo. Med potjo so lepi razgledi na Vipavsko dolino, če se ozremo nazaj, vidimo na gričku grad Rihemberk . Vas Pedrovo velja za eno najlepših vasi na robu Krasa. Ustavili smo se na začetku vasi pri cerkvi sv. Duha, se odpočili, saj sta nas strma asfaltna cesta in visoka temperatura utrudili, tudi želodčke smo napolnili . Nadaljevali smo skozi vas, na koncu vasi se pot usmeri v pretežno kostanjev gozd, po stari povezavi med obema gradovoma. V gozdu smo v prijetni senci lahko zadihali s polnimi pljuči. Ob poti stoji zapuščena Dogalinova bajta – nekoč bivak. Ko smo prišli iz gozda, smo hodili po poti med vinogradi in oljčniki, opazovali pokrajino, odeto v vse odtenke zelene barve, vonjali trave, cvetoče vrtnice in jasmin. Po krajšem vzponu smo prišli na Kamnovec, na katerem stoji Marijino znamenje, narejeno iz kamnov, izkopanih med obnovo vinograda. Naredili smo krajši postanek za lepe razglede na Vipavsko dolino, na planoto Gore, Julijske Alpe, v daljavi tudi Karnijske Alpe, nastala je tudi skupinska fotografija.
Zaključni del razgibane poti nas je pripeljal v zaselek Tabor, majhno vasico na griču nad Dornberkom, ki je nastala okrog gradu Dornberg. Grad je skozi stoletja doživel različne usode. Danes so od gradu ostali le ostanki dvojnega obzidja, ozke ulice in gase, v katerih so obnovljene domačije. V obzidje gradu smo vstopili skozi ohranjen južni portal obzidja. Tu nas je pričakal domačin gospod Baša. Povedal je, da je bil portal obzidja dolga leta zaprt z zaklenjenimi vrati. Podal je še veliko zanimivosti o gradu, razvoju vasi ter nas popeljal po znamenitostih vasi: cerkev sv. Trojice z zvonikom, obnovljeno vaško štirno, najožjo ulico v vasi, … Ostal nam je še krajši spust po cesti in med vinogradi do železniške postaje v Dornberku, kjer smo končali zanimivo Pot dveh gradov in četrtkov pohod za dušo in srce.
Marjana S., DU Ajdovščina
