Dolgoletna tradicija martinovanja V neznano, se je tudi letos izkazala za zanimivo.

Neznana destinacija je postala znana do prvega postanka na Lomu, kjer smo razdelili nagrade prvim trem izžrebanim v obeh avtobusih.

Vreme nam letos ni bilo naklonjeno.

Že prejšnja dva dneva je deževalo, noč pred izletom, se je dežju pridružila še burja.

“Koliko od 116 vpisanih bo prišlo?”

sem se spraševala. Prišli so vsi in smo šli.

Na Vrhniki pred Tehničnim muzejem je bil naš drugi postanek. Že med vožnjo smo imeli redko priložnost opazovati poplavljeno Cerkniško polje. Voda se je razlivala čez širjavo v vsej svoji veličini. Reka Bistrica, sicer pritok Ljubljanice, je drla čez bregove, nemeneč se na bližnje stavbe. Deževalo je kot za stavo.

Zanimiv ogled treh oddelkov v štirih skupinah. Videli smo le del tega izjemno zanimivega muzeja.

Naprej proti Ljubljani na Dolenjsko je bil naš cilj. Na Debelem hribu naj bi imeli degustacijo vin, vendar zaradi dežja ni bil možen dostop. Smo pa nadoknadili v Kozolcu pri gostilni “JAP” v Prapočah pri Temenici. Dišalo je po pečenem kostanju, svežih kanapejih..

Vzdušje se je dvignilo takoj, ko so zapeli in zaigrali mladi fantje iz skupine SLUČAJ.

Nadaljevali smo v šotoru, opremljenem za poročna slavja. Okrogle pogrnjene mize so bile bogato obložene z “martinovimi” dobrotami in vinsko kapljico. Fantje so igrali domače viže, nazdravili smo in zaplesali.

Potem je v sprevodu prišel škof Martin. V spremstvu župnikov je mošt v sodu blagoslovil, da se je spremenil v vino. Tudi tapravi “nuni” sta prisostvovali slovesnosti in potrdili, da je vino odlično, letina dobra in ga lahko pijemo brez bojazni, da bi nam škodilo..

Ob domači slovenski glasbi in petju, prijaznih gostincih v dobri družbi smo preživeli vesele urice Martinovanja. Ko smo se zvečer odpravili domov, smo presenečeni ugotovili, da je dež pionehal, smo pa na družbenih omrežjih videli, da je doma še huje. Reka Vipava je poplavljala, Hubelj ob izviru bruhal v vsej svoji veličini…To je bil petek 13.11.2026

Rožica Kovač, DU Ajdovščina