Za zadnji četrtkov pohod v letošnjem letu, ali bolje rečeno sprehod, smo izbrali Štanjel, slikovito strnjeno srednjeveško vasico – središče Krasa z bogato kulturno dediščino. Na vabilu za pohod smo zapisali, da pohod bo v vsakem vremenu. To smo tudi upoštevali. Kljub deževnemu jutru  se nas je 38 pohodnikov zbralo za starim mlinom. V Štanjelu je še močneje deževalo, zato smo najprej šli na jutranjo kavico. Nato pa smo si kljub oblačnosti in rahlemu rosenju s sprehodom po Štanjelu, naredili lep dan.

Na pot po Štanjelu smo se podali pod grajskim obzidjem, skozi vhodni stolp po Fabianijevi sprehajalni stezi do terasasto postavljenega Ferrarijevega vrta, ki je spomenik lokalnega in državnega pomena. Vrt ima umetno jezerce z beneškim mostičkom, delo  arhitekta Maksa Fabianija.  Tu je tudi Ferrarijeva vila, številna stopnišča in razgledišča s klopcami. Nadaljevali smo skozi vrata nad katerimi je stolp, imenovan tudi Kobdiljski stolp, ki je v času napadov varoval dostop do gradu. Pot nas je vodila do vrha hriba z Arheološkim parkom Gledanica, kjer je bila nekoč  prazgodovinska poselitev, pred tremi tisočletji pa je bila tu štanjelska akropola. V lepem vremenu so z vrha razgledi na dolino Branice in Vipavsko dolino.  Sprehodili in ogledali smo si ozke tlakovane štanjelske ulice, ki skrivajo še veliko znamenitosti; galerijo slikarja in grafika Lojzeta Spacala, kraško hišo – značilna arhitekturna kamnita muzejska hiša in tudi najstarejša hiša v vasi, cerkev sv. Danijela z že od daleč vidnim limonastim zvonikom, ki simbolizira tudi škofovsko kapo in je simbol vasi,  kvadratni stolp, ki je imel nekoč vlogo grajske kapele, danes je v njem razstava o življenju in delu Maxa Fabianija, katero smo si ogledali, …. V vasi je tudi nekaj velikih lepo oblikovanih vodnjakov.

Namen današnjega obiska Štanjela je bil tudi ogled božičnih jaslic, ki jih vaščani v prazničnem decembru postavijo po vasi. Postavljenih jih je okrog 70, vse so oštevilčene in mnoge skrite na okenskih policah, dvoriščih in skritih kotičkih ozkih ulic. Večina našim očem ni ostala skrita.

Po ogledu nam je predstavnik TIC-a podal še mnoge zanimivosti o Štanjelu. Največja znamenitost  je grad Štanjel. Ime naj bi dobil po cerkvi sv. Danijela. Grad je bil postavljen v srednjem veku. Skozi zgodovino je doživel različne vloge. Zadnja leta so ga obnavljali, v letošnjem letu je bila njegova obnova končana.  Je eden najbolj prepoznavnih turističnih točk. Za srednjeveškimi zidovi ponuja številna kulturna, zgodovinska in kulinarična doživetja. Del kulinaričnega doživetja smo doživeli tudi mi, saj so nam kosilo v grajski kleti postregli skoraj »po grajsko«. Pokramljali smo v prijetnem razpoloženju, se spominjali letošnjih pohodov in se pogovorili o planu za naslednje leto. Ob koncu smo si zaželeli vesele praznike, in da bi se v prihajajočem letu še družili na četrtkovih pohodih za dušo in srce. ms, Društvo upokojencev Ajdovščina