Četrtkovi pohodi za dušo in srce DU Ajdovščina na zaključnem pohodu.
Za zadnji četrtkov pohod v tej sezoni smo izbrali Mrzovec, 1410 metrov visok vrh v Trnovskem gozdu in najvišji vrh v občini Nova Gorica. V načrtu je bil že lansko leto, a ga je preprečil deževen dan. Tudi tokratna vremenska napoved ni bila obetavna …. deževno popoldne, a smo se kljub temu podali na pot, ampak, da bo res sigurno, uro prej kot običajno, in odločitev je bila pravilna.
Preko Predmeje smo se peljali skozi Trnovski gozd, malo pred Lazno zavili v levo na makadamsko cesto čez Gospodove senožeti do razpotja poti na sedlo Preval. Jutranja temperatura je bila tu še prijetno hladna. Morda zato, ker smo šli na Mrzovec. Parkirali smo in zakorakali v desno po gozdni cesti, na kateri ni planinskih smerokazov. Po cesti s krajšimi vzponi in spusti smo hodili nekaj kilometrov. Večino poti je cesta speljana po gosto poraslem Trnovskem gozdu z obilo sence, ki pa jo tokrat niti nismo potrebovali, čeprav je sonce večkrat pregnalo oblake in prijetno pogrelo. Na delu poti, kjer je le manjše grmičevje, so se iznad jutranjih meglic kazali vrhovi vseh treh Golakov. Z leve in desne se večkrat odcepijo poti za spravilo lesa iz gozda. Ob cesti so zloženi kupi hlodov, ki jih odvažajo kamioni, tudi mi smo se srečali z enim. Med hojo smo se večkrat ustavili, počakali, da se je skupina združila in uživali v lepih pogledih, ki so bili le na nekaj mestih, tam čez, kjer ni bilo visokih dreves. Čez Kras se je lepo videlo morje. Malo pod vrhom kjer se konča gozdna cesta, smo zavili na kratko strmo gozdno stezo, ki nas je pripeljala na lepo razgledišče, ko smo ponovno uzrli morje, Tržaški zaliv, pogled na Novo Gorico, Sabotin in Banjšice. Še nekaj korakov v strmino in že smo bili na vrhu Mrzovca, na katerem stoji pet metrov visok kamniti stolp-piramida (trigonometrična točka). Nanj se je mogoče povzpeti po železnih stopah. V bližini je na skali pritrjena skrinjica z vpisno knjigo. Z vrha Mrzovca, niti s stolpa, ni razgleda, saj ga zakrivajo visoka drevesa. Nekaj časa smo posedeli okoli stolpa, ki ga obdaja visoka trava, pogumni so se povzpeli tudi na vrh. Malo smo se okrepčali, hitro še eno skupinsko posneli, saj so nebo nad nami začeli prekrivati temni oblaki. Zato smo se po isti poti vrnili na izhodišče, do koder so nas na trenutke pospremila tudi krajša sončna obdobja.
Odpeljali smo se v Kočo E. Čibeja v Tiho Dolino, kjer se je napoved o deževnem popoldnevu uresničila. V prijetnem druženju, klepetu in okusnem pasulju smo končali sezono četrtkovih pohodov za dušo in srce.
Nasvidenje ponovno prvi četrtek v mesecu oktobru. ms, DU Ajdovščina
