Ko smo zjutraj prihajali na zbirni mesto za starim mlinom je bilo oblačno, tu pa tam je padla še kakšna kaplja dežja. Vedeli smo, da se bo jutro spremenilo v lep dan.  Posedli smo se v avtomobile in odpeljali v Vipavo. S parkirišča pri vojašnici smo zavili na kolovoz,  pri kapelici ob cesti, ki pelje v Vrhpolje, smo  zavili na desno in čez mostiček  potoka Bela. Po nekaj korakih v strmino, smo prišli do smerokazov. Sledili smo smerokazu za Vrhpolje, kjer smo si ogledali  župnijsko cerkev sv. Primoža in  Felicjana. Cerkev stoji v osrednjem delu Vrhpolja. Zgrajena je bila v 19. stoletju po načrtih takratnega dekana Jurija Grabrijana. Prenovljena  je bila leta 2013. Po ogledu smo se vrnili do smerokazov, pot nadaljevali v levo navzgor.  Po strmi požarni cesti smo se od jutranjega mraza, hitro ogreli,  in en rokav je bil že preveč.  Na vrhu klanca je sledil spust. Kmalu smo v daljavi zagledali naš cilj – Stari grad. S poti smo občudovali lepe razglede na vas Vrhpolje pod nami in širšo Vipavsko dolino vse tja do Gore. Na križišču poti Vipava-Plaz, smo  se še  vedno spuščali po  kolovozu in stezici, ko smo pred seboj uzrli razvaline gradu. Še nekaj korakov in bili smo v notranjosti grajskih razvalin. Ustavili smo se pred informativno tablo, ki opisuje nastanek gradu in življenje v njem. Vsebino nam je prebrala Tea. Grad stoji na  241-metrski vzpetini nad Vipavo. Zgrajen je bil v 12. stoletju. Leta 1528 je grad zaradi turški vpadov dobil še obzidje. Upravljale so ga različne rodbine; grofje Adeški,  oglejski patriarhi,  baron Herberstein, grofje Lanthieri. Grad je začel razpadati v 17. stoletju, ko so ga njegovi zadnji lastniki opustili, od njega so ostale samo še razvaline. Kot tak sedaj nudi lepo izletniško točko. V zadnjem času so grad očistili grmovja. Tako je še bolj viden tudi od daleč.

Povzpeli smo se še na pobočje razvalin gradu.  Nebo se je razjasnilo in pod toplimi sončnimi žarki smo si vzeli čas za počitek z malico,  nekaj minut za zemljepis in lepe razglede. Še ena skupinska in čas je bil za povratek. Vračali smo se po kolovozni poti v Vipavo. Skozi ozko ulico smo prišli  do gostilne Podfarovž, si ogledali nekaj izvirov reke Vipave – reka Vipava naj bi imela kar enaindvajset izvirov. Pot smo nadaljevali še po ulicah Vipave do parkirišča.

Pohod smo na povabilo Zmage za njeno okroglo obletnico, zaključili v prijetnem druženju na kavici. Ob koncu še hvala Mariji, ki nam je z njeno pomočjo pri ogledu cerkve in vodenju na Stari grad, pomagala k današnjemu popolnemu pohodu za dušo in srce.