Ko zabrni čebela, zadiši po medu, ko zazveni pesem, pa se prebudijo spomini, tradicija in srce. To je bil moto 10. festivala čebelarske pesmi v Lukovici, ki je potekal 25. septembra 2026. Na jubilejnem festivalu je sodelovalo deset zborov, med njimi tudi Ženski pevski zbor Večernica iz Društva upokojencev Ajdovščina.
Že deset let čebelarska pesem povezuje ljudi, ki cenijo lepoto petja, bogastvo naše tradicije in čudoviti svet čebel. Deseti, jubilejni Festival čebelarske pesmi je bil zato še posebej slovesen trenutek – praznik pesmi, prijateljstva, čebelarstva in vsega, kar nas povezuje.
Čebele nas učijo vztrajnosti, pridnosti in povezanosti. Pesem pa nas uči, da lahko skupaj ustvarimo nekaj, kar ostane v srcu. Prav zato sta se na jubilejnem večeru prepletala svet čebel in moč slovenske pesmi – v poklon vsem, ki že vrsto let ohranjajo čebelarsko dediščino, ljudsko izročilo in veselje do petja.
To je bil večer srečanja, druženja, poslušanja in skupnega praznovanja. Kulturni dom Janka Kersnika so napolnili ubrani glasovi, prijazne besede in melodije, ki bodo še dolgo odmevale v naših srcih.
Sodelujoče in občinstvo so nagovorili županja Lukovice mag. Olga Vrankar, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in podpredsednik zveze Marko Alauf, ki je hkrati idejni vodja festivala. Čebelarska zveza Slovenije ima svoj sedež prav v Lukovici.
Vsem govorcem je bila skupna misel o pomenu ohranjanja tradicije skozi glasbo, desetletju srečevanj, petja in čebelarske kulture. Čebelarstvo in petje imata veliko skupnega – pri obojem so potrebni sodelovanje, red, vztrajnost in harmonija. Tako kot čebelarstvo povezuje človeka z naravo, petje povezuje ljudi.
Čebele vsako jutro hitijo na delo in se zvečer vračajo. Nihče jim ne ukazuje in jih ne preganja. Pridno letajo od cveta do cveta, nabirajo nektar in cvetni prah – vse za svoj panj in svojo družino. Čebelja družina je skupnost. Enako velja za pesem. Tudi pesem ohranja tradicijo, ki jo ljudje podpiramo, živimo in širimo. Je kot most med generacijami, ki povezuje preteklost s prihodnostjo.
Prof. Tomaž Habe, avtor pesmarice Glasbene čebelice, je poudaril, da so bila osnovna vodila pri izboru sodelujočih zborov pesmi o čebelah, ohranjanje ljudskih pesmi ter zbori, ki so sodelovali na dosedanjih festivalih.
Pevci in pevke so odlično opravili svoje delo ter pripravili čudovit glasbeni večer, ki ga je zaznamoval raznolik repertoar. Ženski pevski zbor Večernica je zapel tri pesmi: Čebela, Mi smo pomlad in Pozdravno pesem. Zaradi odsotnosti zborovodje Mirana Rustja je zbor vodil Miro Paškvan.
Posebej lepo je bilo prisluhniti verzu, ki govori o marljivosti in povezanosti čebel:
Prebuja se jutro, prebuja se nov dan,
in ptičji ščebet je vesel in ubran,
in rosa se sveti na travi,
na cvetu in že jo zagledaš čebelico v letu.
In tu nabira in pije pomlad razcveteno,
nabira za skupnost, ki diha kot eno,
od sončnega vzhoda ves dan do zahoda,
ji delo je delo in hkrati svoboda.
Največ aplavza in navdušenja občinstva pa je požel otroški pevski zbor Fran Venturini Dojmo iz Trsta. Nastopili so otroci, stari od pet do dvanajst let. Njihov nastop je bil še posebej simboličen, saj prav mladi predstavljajo prihodnost in bodo pesem ter tradicijo ponesli v prihodnje rodove. Ob tem je bilo poudarjeno, da naj bi na prihodnjih festivalih sodelovalo še več zborov iz zamejstva in naj bi to postal mednarodni festival.
Iskrene čestitke Ženskemu pevskemu zboru Večernica za prejeto priznanje Čebelarske zveze Slovenije.
Jubilejni festival je bil več kot le glasbeni dogodek. Bil je praznik ljudi, ki verjamejo v moč pesmi, v pomen tradicije in v vrednote, ki jih simbolizira čebela – pridnost, povezanost, vztrajnost in skrb za skupnost.
In prav zato je bilo lepo biti del tega praznika.
Večernica, DU Ajdovščina
